| Home Page
Catalog
Catalog 1
Review of the last exibition
|
|
SPACE CONNECTIONS
RAFINIRAN LIKOVEN GOVOR
Likovniot svet na Biljana Vasileva ne e figurativen. Toj e apstrakten, prednarcistichki i negovata ekspresija e rechisi celosno odraz na spontaniot nesvesen onirizam na bitieto. Ovaa slikarka poveke saka da go nasetuva otkolku da go definira oblikot. Se razbira, ovoj vpechatok e poveke karakteristichen za slikite od nejzinata izlozba pred dve godini vo Kulturno-informativniot centar vo Skopje, a delumno za slikite na novata izlozba na koja se izlozeni 18 platna vo maslena tehnika. Na svoj nachin onirizmot kako specifichen sloj e prisuten i vo niv, no toj sega ne e instinktivno impulsiven i koloristichki afektiven kako na slikite od prethodnata izlozba na Vasileva. Impulsivniot imaginaciski ritam na ekspresionistichkata apstrakcija, so shiroki dinamichni potezi vo koi dominira spiralata kako simbol na ekstatichnata energija na zivotot, tuka e skroten i doveden do eden kristaliziran rechisi transcendenten spokoj.
Novite sliki na Biljana Vasileva se lisheni od setilnite efekti na bojata i dinamichnata afektivnost na potegot. Tie se celosno potopeni vo fluidot na edna blago naglasena metafizichka atmosfera. Nivniot asocijativen svet, slichno kako i predmetot na opservacija, e staen, duhovno prechisten i likovno rafiniran. Spokojniot lirizam na geometriskata apstrakcija na Vasileva naveva sugestija na tishina, na dlaboka nurnatost na bitieto vo nekoe kontemplativno chuvstvo na rabot megju migot i vechnosta.
Poagjajki od kompoziciskite aspekti, mozeme slobodno da recheme deka osnovna tema na slikite na Biljana Vasileva e prostorot. Toj e na niv transponiran vo geometriskiot kluch na kvadratot i pravoagolnikot. Takvata naglasena konceptualnost sugerira statichnost, sosredotochenost vo eden prostorno-vremenski isechok, bidejki logichno prostorot redovno vo nashata svest go podrazbira i vremeto. No statichnosta na likovniot predmet i svet na novite sliki na nashata slikarka e samo prividna. Taa e suptilno ritmizirana od finata igra na svetloto i senkite, na temnite, polutemnite i svetlite povrvnini, koi sugeriraat ne samo statichen fizichki, tuku i ziv ontoloshki prostor, koj e mobilen odnatre. A tokmu toa e znachajnoto, bidejki taka slikite na Biljana Vasileva ne se eksperiment na gol geometriski konstruktivizam, tuku dobivaat edna semantichka dlabochina, koja ja simbolizira tivkata radost i spokoj na bitieto shto go interioriziralo prostor-vremeto vo sebe. Ova ne e proizvolna opservacija. Ako se zagledame povnimatelno, kje vidime deka motivot na slikite na Vasileva e taka kompoziciski postaven shto sugerira chestopati enterier, nekoj staen, zasolnet prostor vo koj edvaj vidlivo treperi kako stishan odblesok igrata na svetloto i senkite vo mig izdvoen od brziot vremenski tek na minlivosta. Na toj nachin, ako ja sledime dosledno semantichkata i simbolichkata sugestija, koja na slikite na Vasileva im dodeluva status na vnatreshen ontoloshki, a ne na nadvoreshen fizichki prostor, nie ova slikarstvo mozeme da go posmatrame i niz prizmata na mentalnite gletki na spomenite kako eden vid likovna Prustovska "potraga po zagubenoto vreme".
Novite sliki na Biljana Vasileva zrachat atmosfera na stishanost i spokoj. Tie ne se sluzat so likovniot jazik na predmetnata realnost, bidejki se celosno sosredotocheni na nejzinoto vnatreshno dozivuvanje, transformiranje i transcendiranje kako eden krajno chisto kristaliziran vnatre[en prostor. Toa dozivuvanje, bez razlika od kakov konkreten motiv trgnalo istoto, na krajot stanuva slika za sebe, ochistena od kakva bilo setilnost i psiholoshka afektivnost kako eden vid esencija na bitieto. Ottuka, iako nenameren, vo hermetizmot na slikite na Vasileva go prepoznavame imperativot koj Malarme i go postavuvashe na poezijata, a koj vazi za sekoj vid hermetichka umetnost: da se sugerira namesto da se imenuva. A slikite na ovaa slikarka, izlozeni vo galerijata na Mladinskiot kulturen centar vo Skopje, ja sledat intuitivno poetikata na toj imperativ. Na nea ne im e podredena i nivnata rafinirana hromatska klavijatura, koja e suptilno harmonizirana. Taa, kako shto vekje podvlekovme na samiot pochetok, ne e afektivna i setilna kako na slikite od prethodnata izlozba na Vasileva, tuku e stshana i metafizichki naglasena. Dominiraat kafeavata, sivosrebrenata, okerot, crnata i belata boja, varirani suptilno so razlichen, chestopati meko gradiran tonski intenzitet. Tie se vo taktilna vrska so sodrzinite na bitieto, koe gi koristi kako sopstven govor za da ja izrazi vnatreshnata, skriena slika na svetot vo sebe.
Eftim Kletnikov
|
 |
|
|
|
|
